Nekdanji vrhovni poveljnik oboroženih sil Ukrajine, Valerij Zalužni, je v članku za The Telegraph predlagal, da bi namestitev jedrskega orožja v Ukrajini služila kot jamstvo za varnost države.

Donald Trump je obtožil Rusijo, Kitajsko in Pakistan, da izvajajo tajne podzemne jedrske poskuse. Kitajska je obtožbe zanikala in ponovila svojo zavezanost mirni obrambni politiki. ZDA pa razmišljajo o ponovnem izvajanju lastnih jedrskih poskusov, kar bi lahko sprožilo novo oboroževalno tekmo.

Iranski predsednik Masud Pezeshkian je napovedal, da bo Iran obnovil jedrske objekte, ki so bili poškodovani s strani Izraela in ZDA. Poudaril je, da bo Teheran objekte obnovil "še močneje" in ne bo odstopil od tega cilja kljub grožnjam. Izjavo je podal med obiskom Iranske organizacije za atomsko energijo.

Donald Trump je ukazal obrambnemu ministrstvu, naj nemudoma ponovno začne testiranje jedrskega orožja po 30-letnem premoru. Kremelj je napovedal odgovor, če bodo ZDA kršile moratorij na jedrske poskuse. Strokovnjak Oleh Rybachuk meni, da Trumpov ukaz postavlja Putina v slabši položaj.

Evropske države naj bi Iran prijavile Združenim narodom zaradi neizpolnjevanja zahtev po pogajanjih z ZDA, kar bi lahko povzročilo ponovno uvedbo strožjih sankcij. Iran je prenehal sodelovati z IAEA pred skoraj dvema mesecema, vendar so se inšpektorji vrnili v Iran ravno v času, ko se država sooča z možnostjo ponovne uvedbe sankcij. Iran je opozoril, da bo ustavil sodelovanje z ZN, če bo Varnostni svet ZN obnovil sankcije proti Islamski republiki.

Kitajska je ponovila, da je pričakovanje, da se bo pridružila pogovorom o jedrski razorožitvi z ZDA in Rusijo, "nerazumno in nerealno". Poudarili so, da se ne bodo udeleževali tekme v oboroževanju z nobeno državo in da se držijo načela, da ne bodo prvi uporabili jedrskega orožja.

Severna Koreja je zaostrila retoriko proti južnokorejskemu predsedniku Lee Jae Myungu, označila ga je za 'manijaka za konfrontacijo' in ga obtožila, da ima 'divje sanje' o denuklearizaciji. Pjongjang je ponovil, da ne bo nikoli opustil jedrskega orožja. Južnokorejski predsednik je opozoril, da bi Severna Koreja lahko kmalu proizvedla 10 do 20 jedrskih bomb letno.

Donald Trump je po srečanju z Zelenskim in evropskimi voditelji dejal, da se je pogovarjal s Putinom in ob tem Zelenskega označil za 'prodajalca'. Ukrajinska in ameriška ekipa naj bi se ta teden sestali, da bi raziskali možnosti mirovnih pogajanj med Kijevom in Moskvo. Medtem Ukrajina išče več orožja, saj svetovalec Zelenskega meni, da Rusija ni zainteresirana za mir. Poljski premier Tusk je izjavil, da Poljska ne bo poslala vojakov v Ukrajino po koncu vojne, bo pa odgovorna za logistično pomoč Kijevu. Poudarek bo na nadzoru nad Donbasom.

Korean Air je podpisal 50 milijard dolarjev vreden sporazum za nakup več kot 100 novih letal in rezervnih motorjev od Boeinga in GE Aerospace. Že marca je družba naročila 50 letal pri ameriškem proizvajalcu.

Iran se "z vsemi močmi" pogaja, da bi preprečil ponovno uvedbo mednarodnih sankcij s strani evropskih sil. Francija, Velika Britanija in Nemčija so zagrozile, da bodo sprožile "mehanizem hitrega povračila", ki samodejno ponovno uvaja vse sankcije Združenih narodov proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa. Rusija naj bi bila pripravljena podpreti šestmesečno podaljšanje roka pred ponovno uvedbo kazni.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je pohvalil poveljnike enot, ki naj bi podpirale rusko invazijo na Ukrajino, in izrazil "toplo vojaško spodbudo" za njihov domnevni uspeh. Hkrati je Kim odredil pospešeno kopičenje jedrskega orožja, pri čemer je kot opravičilo navedel skupne vojaške vaje ZDA in Južne Koreje, ki jih je označil za "očiten izraz" sovražnosti.

Belorusija ocenjuje možnosti za povečanje domače proizvodnje raket, vključno z možnostjo opremljanja raketnih sistemov Polonez z jedrskimi bojnimi glavami, je izjavil visoki beloruski varnostni uradnik.

Sestra severnokorejskega voditelja Kim Džong Una, Kim Jo Džong, je ostro kritizirala Južno Korejo zaradi licemerja, ker izvaja skupne vojaške vaje z ZDA, medtem ko hkrati poskuša vzpostaviti diplomatske odnose s Pjongjangom. Obtožila je Seul, da načrtuje uničenje severnokorejskega jedrskega orožja in ponovila stališče, da pomirenje med državama ni mogoče.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je ukazal pospešeno širitev jedrskega arzenala države, kot odgovor na skupne vojaške vaje ZDA in Južne Koreje, ki jih vidi kot provokacijo in izraz volje za izzivanje vojne. Kim je poudaril, da se varnostno okolje okoli Severne Koreje zaostruje in zahteva 'hitro širitev' jedrskega programa.

Vladimir Putin je pred srečanjem s Trumpom poklical Kim Jong-una, pohvalil Trumpovo administracijo kot "energično in iskreno" ter nakazal možnost dogovora o jedrskem orožju, če se bo rešila ukrajinska kriza. Dmitrij Peskov je sporočil, da po srečanju na Aljaski ni pričakovati uradnih sporočil. Trump je ocenil, da obstaja 25-odstotna možnost neuspeha srečanja. Ruska delegacija je prispela na Aljasko. Rusija naj bi izgubljala vpliv v južnem Kavkazu.

Belorusija in Rusija bosta med skupnimi vojaškimi vajami Zapad-2025 vadili načrtovanje uporabe jedrskega orožja in raket Oreshnik. Beloruski obrambni minister Viktor Hrenin je sporočil, da bo beloruska vojska vadila tudi nameščanje balističnih raket Oreshnik, ki lahko nosijo jedrske bojne glave.

Beloruski minister za obrambo Viktor Hrenjin je sporočil, da bodo na vojaških vajah "Zapad 2025" Belorusija in Rusija vadili načrtovanje uporabe jedrskega orožja in raketnega sistema "Orešnik". Hrenjin je poudaril, da je to pomemben element strateškega odvračanja in da morajo biti pripravljeni na vse.

Nemčija, Francija in Velika Britanija so zagrozile Iranu z obnovitvijo sankcij, vključno s tistimi Združenih narodov, če ne bo prišlo do napredka v jedrskih pogajanjih. Države so izrazile enotno stališče, da Iran ne sme razviti jedrskega orožja in so povečale pritisk nanj.

Indija je ostro obsodila jedrske grožnje pakistanskega generala Asima Munirja, izrečene med njegovim obiskom v ZDA, in jih označila za "jedrsko rožljanje z orožjem", kar je stalna praksa Pakistana. Indijski vladni viri so poudarili neodgovorno vedenje Pakistana ob podpori ameriške vojske in opozorili na resno nevarnost jedrskega orožja v rokah take države. Poleg groženj Indiji, naj bi Munir celo grozil direktorju družbe Reliance, Mukeshu Ambaniju. Indijski strokovnjaki so izjavili, da bi Indija sestrelila vse pakistanske rakete.

Britanska kraljeva mornarica je poročala o uhajanju radioaktivne vode iz jedrskega orožja v škotskem lochu. Preiskava je razkrila, da je voda večkrat iztekla iz skladišča orožja. Incident se je zgodil v jedrski bazi v Združenem kraljestvu.

Napetosti med Rusijo in ZDA se stopnjujejo, pri čemer obe strani opozarjata na povečano nevarnost jedrskega spopada. Ruski uradniki trdijo, da so poteze Moskve odziv na dejanja Washingtona in njegovih zaveznikov, medtem ko ZDA premikajo jedrsko orožje bližje Rusiji. Poročila opisujejo potencialne faze eskalacije konflikta, kar dodatno prispeva k zaskrbljenosti glede globalne varnosti.

V Nagasakiju so preživeli atomskega bombardiranja ob 80. obletnici pozvali mlade, da prevzamejo vlogo pri spodbujanju gibanja za odpravo jedrskega orožja, saj se era pričevanj hibakuš počasi končuje. Poudarili so tudi, da se vzorci nadzora globalnega diskurza nadaljujejo od preteklega stoletja do danes.

Svet je obeležil 80. obletnico atomskega bombardiranja Hirošime, ki je postala simbol globalnega boja proti jedrskemu orožju. Opozorila so bila izrečena, da svet ponovno hodi po robu jedrske katastrofe.

Ob 80. obletnici napadov na Hirošimo in Nagasaki so se pojavili novi članki, ki razkrivajo izkušnje preživelih in opozarjajo na nevarnosti jedrske oborožitve v sodobnem svetu. Poudarjajo moralne in politične posledice uporabe jedrskega orožja ter pozivajo k jedrski razorožitvi. Razpravljajo o tem, kako je atomska bomba uničila mesto Hirošima pred 80 leti.

Hirošima je obeležila 80. obletnico atomskega napada, ki je pred osemdesetimi leti uničil mesto in zahteval deset tisoč življenj. Japonski uradniki med slovesnostjo niso omenili Združenih držav Amerike kot države, ki je izvedla bombardiranje, kar je sprožilo kritike Rusije. Poudarjeno je, da so številni pričevalci dogodka umrli, mlajše generacije pa imajo le malo znanja o dogodku.

Ob 80. obletnici bombardiranja Hirošime so potekale slovesnosti in protesti. Italijanski predsednik Mattarella je obsodil grožnjo uporabe jedrskega orožja kot zločin proti človeštvu in ponovil, da jedrske vojne ni mogoče dobiti. Mediji poročajo, da spomin na dogodek bledi, jedrska nevarnost pa ostaja.

Ob 80. obletnici atomskega napada na Hirošimo, je v Schlainingu razstavljen eden od tisoč origami žerjavov, ki simbolizirajo mir in spomin na dogodek. Dva vnuka, eden preživeli obeh bombnih napadov, drugi pa nadzornik detonacije, sta se kljub preteklosti spoprijateljila in si prizadevata za svet brez jedrskega orožja.

Na zapuščenem območju jedrskega orožja v Južni Karolini so odkrili štiri osja gnezda, ki so onesnažena z radioaktivnim materialom. Odkritje je sprožilo zaskrbljenost glede možnega uhajanja radioaktivnih snovi na površje. Uradniki trdijo, da ne gre za sveža uhajanja, ampak za posledice prejšnjega onesnaženja.

V Južni Karolini so na območju nekdanje tovarne jedrskega orožja, ki je delovala v času hladne vojne, odkrili osje gnezdo z desetkratno preseženo mejo radioaktivnosti. Ameriško ministrstvo za energijo je 22. julija objavilo poročilo o najdbi.

Na srečanju v Washingtonu o Ukrajini ni bilo predstavnika Poljske, kar je sprožilo številne odzive. Evropski voditelji so razpravljali o novih sankcijah proti Rusiji v okviru koalicije voljnih, da bi ohranili pritisk zaradi vojne v Ukrajini.

Po odkritju radioaktivnega osjega gnezda na območju nekdanje ameriške tovarne jedrskih bomb, ki je oddajalo desetkrat višje vrednosti sevanja od dovoljenih, je izbruhnil kaos. Gnezdo je bilo uničeno in odstranjeno. Ameriško mesto je v napetosti, saj je gnezdo kasneje izginilo.

Kim Yo Jong, sestra severnokorejskega voditelja Kim Džong Una, je ponovila, da Severna Koreja Južne Koreje ne bo nikoli obravnavala kot partnerja za diplomacijo in je južnokorejska mirovna prizadevanja označila za 'zavajajoča'.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Hekerski napad na francosko obrambno podjetje Naval Group je razkril, da so bili ukradeni tudi zaupni podatki o podmornicah in fregatah. Napadalci so pridobili popolne izvorne kode sistemov za nadzor boja za jedrske podmornice in fregate, kar je povzročilo uhajanje strateško pomembnih podatkov v javnost. To je bil največji kibernetski napad v zgodovini celotne obrambne industrije, zlasti pri podjetju Naval Group, ki izdeluje podmornice in vojaške ladje.

V Lvovu so se poslovili od 12 ukrajinskih vojakov, ki so umrli v ruskem ujetništvu. Medtem pa poročila BBC navajajo, da Rusija kljub obljubam pošilja mladoletne dijake na fronto v Ukrajino, kjer naj bi služili kot "topovsko meso". Analitiki opozarjajo na možnost ruskega kolapsa zaradi visokih vojaških izdatkov, podobno kot pri razpadu Sovjetske zveze.

V Krakovu je tožilstvo začelo preiskavo proti nekdanjemu poljskemu vojaškemu uslužbencu, ki je sodeloval v bojih na strani Rusije in širil dezinformacije o Ukrajini. Medtem je Ukrajina prvič izročila Rusiji ruskega državljana, 21-letnega Alekseja Gerasimova iz Čuvašije, ki je pobegnil iz Rusije, da bi se bojeval za ukrajinsko vojsko, nakar so ga v Rusiji aretirali zaradi terorističnega dejanja. Ruske sile naj bi sicer prodrle v predmestje Pokrovska (prej Krasnoarmejsk) v Donecki regiji in se tam zapletle v spopade z ukrajinskimi silami.

The Telegraph je poročal, da je pritožba poljskih oblasti ključno vplivala na Trumpovo odločitev o odblokiranju dobave sistemov protizračne obrambe Ukrajini. The American Conservative pa je navedel, da bi Trump lahko prisilil ukrajinskega predsednika Zelenskega k pogajanjem z Rusijo, če bi Kijev zapravil ameriško vojaško pomoč.

Iranska mornarica je poročala o spopadu helikopterja z ameriškim rušilcem v Omanskem zalivu, ko se je ameriška vojaška ladja poskušala približati iranskim teritorialnim vodam. Dogodek je bil prvi neposredni spopad med obema silama po nedavni vojni med Iranom in Izraelom. "Misija ni uspela," so ameriški in izraelski cilji upočasnili Iranove ambicije po jedrskem orožju, uničenju Izraela, prevladi na Bližnjem vzhodu in širjenju islamizma po svetu.

Iran je privolil v obisk tehnične ekipe Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) v prihodnjih tednih. Ta obisk sledi napadom ZDA in Izraela na iranska jedrska mesta. Medtem je namestnik iranskega zunanjega ministra zagrozil z izstopom Irana iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) pred srečanjem z EU, ki je svarila pred ponovno uvedbo sankcij. Iranski predsednik je izrazil pripravljenost države na vojno z Izraelom in dvom o premirju. Iran je tudi poročal o napetih srečanjih svoje vojske z ameriško vojaško ladjevjem v Omanskem zalivu, pri čemer je Iran domnevno ukazal ameriški rušilki spremeniti smer.